Zapisi o vinogradniški dejavnosti družine Andlovic segajo v 19. stoletje, ko se kot soustanovitelj zadruge v Vipavi leta 1894 omenja naš praded.
Pridelava vin je zaznamovala in še vedno zaznamuje naš družinski krog.
Letnica 1914, s katero označujemo pričetek vinarstva, je leto izgradnje gospodinjskega in gospodarskega poslopja na Gradišču.
Zaradi ročnega dela je bil leta 1914 obseg vinogradov le 1 ha, družina se je posvečala predvsem pridelavi grozdja za prodajo v zadrugo in doma je ostal le majhen delež.
V 19. stoletju in začetku 20. stoletja se je pridelovalo naslednje sorte: klarnica, poljšakica, remka, rebula, pinela, zelen in pikolit.
Od sort iz tistega časa smo obdržali le rebulo, pinelo, zelen in pikolit zaradi višje kakovosti vin in njihove primernosti za staranje.
Obdobje med letoma 1915 in 1960 je bilo težko, saj sta svetovni vojni kmetijstvo izčrpali. Tudi za našo družino in razvoj vinogradništva so bili to črni časi.
Po vojni je bilo veliko domačih sort prepuščenih izumrtju in novi trendi so dajali prednost drugim evropskim sortam.
Po letu 1960 se je zaradi uporabe moderne mehanizacijo povečala obdelovalna površina vinogradov ter obnova starejših, obširneje smo zasadili sorto pikolit.
Prepoznavnost te sorte sega že v čas avstro-ogrske monarhije, ko se je pikolit vozilo na cesarski dvor.
Leto 1991 je bilo prelomno, prekinili smo sodelovanje z odkupom grozdja v zadrugo in prešli v samostojno vinarstvo Andlovic ter prejeli prvo srebrno mednarodno priznanje za vino rebula.
Povečala se je tudi kapaciteta vinske kleti in površina vinogradov na 9 ha. Zasadili smo predvsem sorte pinela, zelen in rebula.
Zaradi večje prepoznavnosti vin smo leta 1998 ime vinarstvo Andlovic zamenjali z zaščiteno blagovno znamko AVIN.
V začetku 21. stoletja se je težnja po večji prepoznavnosti avtohtonih vin začela stopnjevati.
Prepričani smo, da je zelen preveč povezan z rodovi, ki so ga vzgajali, in preveč dragocena sorta, da bi njeno prihodnost prepustili naključju.
Avin je z željo po večji prepoznavnosti sorte zelen skupaj s šestnajstimi pridelovalci te sorte na območju Vipavske doline v letu 2003 ustanovil gospodarsko interesno združenje Konzorcij Zelen.
Vino Konzorcij Zelen je podrejeno strogemu nadzoru in ocenjevanju primernosti.
Vsi pridelovalci Konzorcija Zelen polnijo vino v posebno konzorcijsko steklenico z oblikovano obešanko, katere ena stran je pri vseh enaka in pripada konzorciju, druga pa je namenjena zaščitnemu znaku in podatkom posameznega pridelovalca.
Leta 2004 smo prvič odprli tudi osmico, kjer ponujamo domače jedi Vipavske doline in naša vina.
Osmica je čas, ko se skupaj z obiskovalci poveselimo ob dobri hrani in žlahtnem vinu.
Lege naših vinogradov so na zahodnem delu Nanosa z daljšo sončno pripeko, ki obogati grozdje na vseh področjih.
Rodnost trte je nekoliko manjša, kar pripomore k boljši kvaliteti – visoki ekstrakti omogočajo, da je vino primerno za staranje.
Sedanja struktura vinogradov temelji na sortah rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon, cabernet sauvignon, barbera in merlot.
Od starih sort pa so zasajeni zelen, pinela in pikolit.
Razmerje pridelave je 2/3 belih sort in 1/3 rdečih sort.
Bile so se bitke, bili so vzponi in padci in bilo je trdo delo, vendar so se vina družine Andlovic obdržala do današnjega dne.
Vrednost naših vin je v harmoniji cvetice in narave, kjer je zorelo.
Možne so manjše variacije lastnosti vin po letnikih.
PINELA
Pinela je avtohtona sorta Vipavske doline.Svoje odlike kaže predvsem v sadni nežni cvetici.
Vino je lahko,pitko, sadno harmonično in zapeljivo.
ZELEN
Zelen je avtohtona sorta Vipavske doline. Z nizkim ha pridelkom daje ta sorta vrhunsko vino katerega karakteristike se kažejo predvsem v prefinjeni nežni elegatni cvetici.
Vino je po okusu lahko, pitko, zapeljivo ubrano z prijetnim zatonom zelišč.
Sorti zelen in pinela sta zaščiteni avtohtoni vrsti Slovenije.
PIKOLIT
Pikolit je sorta od katere se prideluje vina posebne kakovosti.
Svoje simpatije je dobila predvsem po cvetici, ki nas spominja na suho sadje in med.
Po okusu spada med sladka ekstraktna bogata harmonična vina.
REBULA
Rebula je sorta vrhunske kakovosti, ki se odraža predvsem v izraziti sadni cvetici.
Vino je lahko, pitno, sadno z prefinjenim harmoničnem, z dokaj intenzivnim in obstojnim okusom.
MALVAZIJA
Malvazija je vino z značilno dokaj intenzivno sadno aromo.
Vino je polno, ekstraktno, z harmoničnim zapeljivim dolgotrajnim okusom.
SAUVIGNON
Malvazija je vino z značilno dokaj intenzivno sadno aromo.
Vino je polno, ekstraktno, z harmoničnim zapeljivim dolgotrajnim okusom.
LAŠKI RIZLING
Laški rizling je prijetno sveže vino.
Njegova vinska ali sadna nežna cvetica z prijetnim sadnim harmoničnim okusom in pitkostjo so glavne odlike tega vina.
ROSE
Rose je zvrst poznana po pitkosti in svežini.
Karakteristike se kažejo predvsem v prijetni sadni cvetici, ki ni preveč intenzivna, je pa značilna za posamezno sorto iz katere je egalizirana.
Odlikuje se z lepo svežino s prijetnim sadnim okusom.
CABERNET SAUVIGNON
Njena svojevrstna cvetica po gozdnih sadežihz vso eleganco daje temu vinu glavno odliko.
Tudi velik ekstrakt, ki ga to vino ima, veliko vpliva na polnost, ubranost, harmoničnost in prikupnost tega vina..